IPSC

Kaj je IPSC strelstvo?

Opis

IPSC pomeni International Practical Shooting Confederation

Sodnik bo od tekmovalca zahteval naj se pripravi na štart, nakar bo ta napolnil pištolo, šibrenico ali polavtomatsko puško, jo pazljivo vstavil v tok ali na bok in se postavil v zahtevani začetni položaj. Po nekaj sekundah napete tišine zapiska sodnikova ura, scena ki sledi pa je zelo podobna posnetku “pistolera” iz kakšnega dobrega vesterna, ki strelja tako hitro, da so njegovi gibi že zabrisani.

Da tekmovalec ni kak filmski revolveraš dokazujejo natančni zadetki v papirnate tarče postavljene na različnih razdaljah od tekmovalca in značilni kovinski zvoki podrtih kovinskih plošč. Za uvrstitev je čas, ki ga strelec porabi za doseganje zahtevanega števila zadetkov enako pomemben kot seštevek teh zadetkov na tarčah, kar jamči, da je ta šport veliko bolj dinamičen od klasičnih strelskih disciplin. Za tekmovalce zahtevna uporaba velikokalibrskih samokresov, pušk šibrenic in pušk z risano cevjo, ki se v športu uporabljajo, je za gledalce predvsem izjemno atraktivna.

 

Izvor

Praktično streljanje v svetu ni nova športna panoga. Težko bi rekli, kdaj se je praktično streljanje prvič pojavilo, ali kdo je njegov začetnik, v obliki kakršno poznamo danes pa obstaja od leta 1976, ko se je vse skupaj začelo v ameriški zvezni državi Missouri. Takrat je bila ta panoga že tako razširjena, da je bila nujna ustanovitev organizacije, ki bi v globalnih merilih urejala praktični strelski šport. Ustanovljena je bila Mednarodna konfederacija za praktično streljanje – IPSC (International Practical Shooting Confederation), njen predsednik pa je postal “pištolarski guru” Jeff Cooper. Že takrat so sprejeli načela, katerih večina še danes predstavlja temelj pravil praktičnega strelstva IPSC.

 

Namen

Praktično streljanje se je pojavilo kot odgovor na nerealno statične klasične strelske discipline. Osnovna ideja ustanoviteljev IPSC je sicer bila, da se strelci, ki se srečujejo z orožjem ljubiteljsko ali iz nuje, naučijo to orožje uporabljati na tekmovanjih, ki bi simulirala dejanske konfliktne situacije z upravičeno samoobrambno rabo orožja. Danes pa je IPSC ena najhitreje rastočih športnih zvrsti streljanja v svetu, ki je že zdavnaj prerasla otroške bolezni, in se razvila do te mere, da o simulacijah realnih situacij ne moremo več govoriti. Disciplina je postala tako sofisticirana, da predstavlja izredno dinamičen prikaz veščine uporabe orožja večjih kalibrov na zahtevno postavljenih strelskih progah.

 

Načela

Načela, ki so jih sprejeli ob ustanovitvi IPSC, so doživela posodobitev šele na generalni skupščini IPSC leta 2000. Prenovljenih sedem načel predstavlja osnovo načrtovalcu strelskih prog IPSC in temelj pravil praktičnega strelstva IPSC.

 

Tekmovanja

Da pa ne bi ostali pri splošnih principih, si oglejmo kako tekmovanje v praktičnem streljanju poteka. Vsako tekmovanje je sestavljeno iz večih strelskih prog oz. prizorišč (angl.: stage). Tekmovanje na državnem nivoju mora imeti vsaj šest strelskih prog, ki jih društvo/klub organizator zastavi po svoji zamisli, preveri in potrdi pa nacionalno združenje sodnikov Slovenske zveze za praktično streljanje.

 

Tako so strelski problemi zelo raznoliki in se ne ponavljajo, v splošnem pa jih delimo na tri osnovne tipe: kratke, srednje in dolge proge. Dodatna tipa pa sta standardne vaje in t.i. shoot-off. Pri standardnih vajah (angl.: standard exercise) je potek in način streljanja, kakor tudi število nabojev točno določeno. Namen teh vaj je preveriti spretnost strelca pri določeni nalogi (npr. streljanje s šibko roko, ponovno polnjenje orožja…), kar pri osnovnih tipih strelskih izzivov, ki jih lahko vsak posamezni tekmovalec rešuje na svoj način običajno ni mogoče. Dolge proge zahtevajo od tekmovalca gibanje, tudi premagovanje ovir in menjavo strelskih položajev, kar daje poudarek na taktiki reševanja zadanega problema. Kratke proge pa preverijo strelčevo natančnost pri hitrem streljanju. Ko se na posameznem prizorišču zbere skupina tekmovalcev (angl.: squad), jim sodnik razloži posebnosti proge in dodatne varnostne zahteve. Tekmovalci imajo določen čas za pripravo in postavljanje vprašanj, nato sodnik pokliče prvega  na štart. Tekmovalec po navodilu sodnika napolni orožje in se postavi v začetni položaj, ki je lahko zelo različen. Poudariti velja, da tekmovalci tekom celotnega tekmovanja nosijo v tokih prazno orožje, ki se sme polniti edino pod neposrednim nadzorom sodnika na progi. Pisk sodnikove ure da tekmovalcu znak za začetek, zadnji strel pa uro avtomatično ustavi. Tekmovalec nato pod nadzorom sodnika izprazni orožje, sledi štetje in točkovanje zadetkov, ter vpisovanje časa. Kvocient med doseženim številom točk in časom da tekmovalčev rezultat proge, proporcionalni seštevek vseh rezultatov prog pa končni rezultat tekme. Vsi rezultati se računalniško obdelajo in so tekmovalcem sproti na voljo.

Pripravil: Rok Štupar, dopolnil Jernej Dežman